Zaradi bolj slabe vremenske napovedi s popoldanskimi nevihtami in zaradi malega števila prijavljenih udeležencev smo namesto dvodnevnega potepanja v pogorju Golice izpeljali raje enodnevni pohod.

Z avtomobili smo se zapeljali kar na parkirišče na severni strani Golice, od koder so speljane smučarske naprave za zimsko smuko. Delno po cesti, deloma po stezicah po pašnikih smo zastavili primeren tempo do prvega postanka v koči Koralpenhutte, prijetni, popolnoma obnovljeni koči, kjer smo si oddahnili ob kavi in čaju. Nadaljevali smo proti vrhu, kjer stojita dve veliki kupoli, radarja, vidna daleč po Koroški in Štajerski pokrajini, katerih meja poteka ravno po pogorju Golice. Po obveznem slikanju smo krenili po vršnjem grebenu proti vzhodu. Rahlo je rosilo in pihalo, a to ni motilo številnih pohodnikov, ki so hiteli proti vrhu. Na koncu grebena smo se spustili proti severu h koči Grilitzhutte, z nenavadno okroglo obliko. Tik pred kočo smo pomalicali. Po počitku smo se čez prostrane pašnike vračali proti našemu izhodišču. Vmes smo občudovali slapove na potoku, ki je privrel izpod gore. Zadnji del poti smo pešačili po makadamski cesti.

Polni prijetnih občutkov po lahki, lepi krožni poti po pogorju Koralp, smo se vračali domov v že sončnem vremenu, ki je čez dan pregnalo gosto jutranjo megleno morje po dolinah.

Zapisala: Ivanka Kotnik