VELIKI RISNJAK (1528 m) in SNJEŽNIK (1506 m) v Gorskem Kotarju na Hrvaškem, dne 24. in 25. maja 2025
Zaradi oddaljenosti Gorskega Kotarja in tudi dolžine planirane ture smo izvedli dvodnevni pohod. Izleta se je udeležilo 16 planincev.
V sobotni zgodnji jutranji uri smo se z dvema kombijema odpeljali proti Hrvaški. Vožnjo smo več ali manj predremali. Ko smo prispeli na Reko, nas je pogled na morje čisto predramil. Mimo dirkališča Grobnik smo se po lokalni in kasneje gozdni cesti pripeljali pod vznožje Velikega Risnjaka. Na parkirišču Vilje sredi bukovega gozda smo se najprej okrepčali in nato krenili navkreber po markirani poti proti prvemu planiranemu vrhu Velikemu Risnjaku (1528 m), najvišjemu vrhu v nacionalnem parku Risnjak. Ob poti so bile nameščene lesene klopce in table z vklesanimi raznimi miti in bajkami o nastanku Risnjaka. Pri Medvedjih vratih smo spremenili smer in ob sprehodu skozi rastišča čemaža in prelepih bukovih dreves kmalu ugledali vrh Risnjaka in opuščeni planinski dom pod njim. Zadnje pol ure smo se vzpenjali po zavarovani poti in skalah. Na vrhu smo kljub vetru izpeljali planinski krst vseh prvopristopnikov, razen enega so bili to vsi udeleženci pohoda. Pogledi pa res enkratni. Videli smo celoten Kvarnerski zaliv od Velebita do Istre z Učko in otoki Krk, Cres, Lošinj. Po kratkem počitku smo se spustili do planinskega doma in zaradi vetra nadaljevali s hojo proti razcepu Cajtige. Pot je bila razgibana, nekaj časa smo se spuščali, pa spet vzpenjali… Na Cajtige smo prispeli istočasno s šoferjem Milanom, ki je oba kombija prepeljal na Platak in seveda dvakrat pešačil od Plataka do Cajtig. Tu smo si privoščili malico in počitek. Nadaljevali smo s rahlim spustom v dolino, nato spet navzgor v hrib, pa okrog hriba, … Hoja je bila prijetna, obdajal nas je bukov gozd. Nad Rimskimi vrati, ko smo prečkali staro rimsko cesto, se je pot začela vzpenjati in kmalu smo spet prišli nad gozdno mejo. Na tratah pa ogromno narcis, ključnic, v polnem cvetenju. Zadnje pol ure do Snježnika (1506 m) smo prehodili po grebenu. Na vrhu smo bili spet poplačani z čudovitimi razgledi. Na severu je najbolj izstopal naš Snežnik, na jugu pa enako kot na Risnjaku, morje, otoki, Istra in prostrani bukovi gozdovi. Tik pod vrhom se nahaja opuščena, propadajoča planinska koča. Spust do planinskega doma Sušak na Plataku, kjer smo prenočili, je potekal večina po gozdnih poteh. Platak je znano smučarsko središče.
Drugi dan smo si na poti domov v nacionalnem parku ogledali še izvir Kolpe, s kapaciteto 1200 l/s pri izviru, mejne reke med Slovenijo in Hrvaško. Za dostop in ogled smo potrebovali uro in pol. Hrvaško smo zapustili v Osilnici, kjer smo se ustavili na kosilu. Proti večeru smo prispeli domov in se razšli z željo, da se čim prej spet srečamo na planinskem pohodu.
Zapisala: Ivana Kotnik