Jesenski pohod po Koroškem Selovcu in Brdinjah
Tokratni jesenski pohod smo izpeljali po nam več ali manj znanih poteh po Koroškem Selovcu in Brdinjah. Zbralo se nas je lepo število pohodnikov – kar 19, med njimi tudi nekaj takšnih, ki teh poti niso poznali.
Začetek ture: Bukovska vas – Žabengrac
Z rednim avtobusom smo se zapeljali do Bukovske vasi, kjer smo startali z našo turo. Po približno 10 minutah hoje po prometno obremenjeni cesti s tovornjaki smo v Žabengracu krenili na krajevno cesto, ki vodi mimo posameznih kmetij do raztegnjenega zaselka Koroški Selovec. Presenečeni smo bili nad čisto frišno asfaltirano cesto.
Postanek na kmetiji Skrovnik
Na kmetiji Skrovnik smo bili postreženi s kavo in bicino potico. Po kratkem počitku smo se podali naprej in se kmalu priključili na cesto, ki vodi iz Šentjanža na Koroški Selovec in Brdinje.
Razgledi na Uršljo goro in Peco
Tu so se odprli lepi pogledi na Uršljo goro, Peco in posejane kmetije pod Koplenovim vrhom.
Mrakova lipa in stičišče treh občin
Kmalu smo prispeli na sedlo med dolinama Potoka svete Neže in Breznikovega grabna nad cerkvijo sv. Neže. Tu stoji znana Mrakova lipa, kjer je stičišče treh koroških občin:
- Dravograd
- Slovenj Gradec
- Ravne na Koroškem
Povzpeli smo se do spomenika padlim v 2. svetovni vojni pod Koplenovim vrhom in se zatem začeli počasi spuščati proti Brdinjam. Tudi ta cesta je na sveže asfaltirana.
Fužinarska pot in kmetija Kurtnik
Smerokaz za Fužinarsko pot nas je usmeril na to bolj slabo označeno, a prelepo tematsko pot. Sprva nas je pot vodila po gozdnem grebenu. Kmalu smo pred seboj zagledali kmetijo Kurtnik, kjer kmečko poslopje še vedno krasi ena najstarejših kmečkih hiš, stara več kot 300 let, ki je bila pred kratkim obnovljena.
Pred nami pa so se kot na dlani prikazale fužinarske Ravne in za njimi Prevalje.
Zadnji vzpon na Javornik
Skozi gozd smo nadaljevali do dolinice potoka Hotuljke in se v zadnjem vzponu povzpeli na Javornik.
Zaključek v gostilni Lečnik
Za zaključek ture smo izbrali gostilno Lečnik, kjer smo se odžejali in potešili želodce. Potem pa seveda z avtobusom nazaj do Dravograda z obljubo, da se naslednji mesec spet družimo na našem pohodu DU-PD Dravograd.